Razlike in značilnosti termoelementov tipa J, tipa T in tipa K
 |
 |
Značilnosti in scenariji uporabe različnih vrst termočlenov. Običajne vrste in značilnosti termočlenov se pogosto uporabljajo v proizvodnji. Pogosti tipi termočlenov vključujejo tip J, tip T in tip K. Glede na različne scenarije uporabe moramo uporabiti razumne vrste, da zagotovimo natančnejšo temperaturo, ki jo zberejo termoelementi. Tukaj so razlike med temi tremi vrstami termočlenov: Termočlen tipa K, znan tudi kot termočlen nikelj krom nikelj silicij 1) Termočlen nikelj krom nikelj (termočlen tipa K) je trenutno najpogosteje uporabljen poceni kovinski termočlen z uporaba enaka vsoti drugih termoelementov. Nazivna kemična sestava pozitivne elektrode (KP) je Ni: Cr=90:10, nazivna kemična sestava negativne elektrode (KN) pa Ni: Si=97:3, z uporabo temperatura -200~1300 stopinj.
2) Termoelementi tipa K imajo prednosti dobre linearnosti, visokega termoelektričnega potenciala, visoke občutljivosti, dobre stabilnosti in enotnosti, močne odpornosti proti oksidaciji in nizkih stroškov ter se lahko uporabljajo v oksidacijskih inertnih atmosferah. Uporabniki široko sprejeti. 3) Termočlenov tipa K ni mogoče neposredno uporabljati pri visokih temperaturah v žveplovih, reducirajočih ali redukcijskih oksidacijskih izmeničnih atmosferah in v vakuumu, niti jih ni priporočljivo uporabljati v šibko oksidativnih atmosferah. Termočlen tipa J, znan tudi kot termočlen železo baker nikelj 1) Termočlen železo baker nikelj (termočlen tipa J), znan tudi kot termočlen železo konstantan, je poceni in poceni kovinski termočlen. Nazivna kemična sestava pozitivne elektrode (JP) je čisto železo, negativna elektroda (JN) pa je zlitina bakrovega niklja, pogosto nejasno imenovana konstantan. Njegova nominalna kemična sestava je 55 % bakra in 45 % niklja ter majhne, a pomembne elemente, kot so mangan, kobalt in železo. Čeprav se imenuje konstantan, se razlikuje od nikelj-kromovega konstantana in bakrovega konstantana in ga ni mogoče nadomestiti z EN in TN. Temperaturno območje merjenja pokritosti železovega konstantanskega termočlena je {{10}}~1200 stopinj, vendar je običajno uporabljeno temperaturno območje 0~750 stopinj. 2) Termoelementi tipa J imajo prednosti dobre linearnosti, visokega termoelektričnega potenciala, visoke občutljivosti, dobre stabilnosti in enotnosti ter nizke cene in jih uporabniki pogosto uporabljajo. 3) Termočleni tipa J se lahko uporabljajo v vakuumu, oksidaciji, redukciji in inertni atmosferi, vendar železo pozitivne elektrode hitro oksidira pri visokih temperaturah, zato je njegova temperatura uporabe omejena in je ni mogoče neposredno uporabiti v atmosferah žveplanja pri visokih temperaturah brez zaščita. Termočlen tipa T, znan tudi kot termočlen iz bakra in niklja 1) Termočlen iz bakra in niklja (termočlen tipa T), znan tudi kot termočlen iz bakra in konstantana, je najboljši poceni kovinski termočlen za merjenje nizkih temperatur. Njegova pozitivna elektroda (TP) je čisti baker, negativna elektroda (TN) pa bakrova nikljeva zlitina, splošno znana kot konstantan. Združljiv je z nikelj kromovim konstantanom EN, ne pa z železovim konstantanom JN, čeprav se oba imenujeta konstantan. Temperaturno območje, izmerjeno s pokrovom bakreno-nikljevega termočlena, je -200~350 stopinj. 2) Termoelementi tipa T imajo prednosti dobre linearnosti, visokega termoelektričnega potenciala, visoke občutljivosti, dobre stabilnosti in enakomernosti ter nizke cene. Zlasti pri uporabi v temperaturnem območju -200~0 stopinj imajo boljšo stabilnost z letno stabilnostjo manj kot ± 3 μ V. Po preverjanju pri nizkih temperaturah se lahko uporabljajo kot drugorazredni standard za nizkotemperaturni prenos vrednosti. Značilnosti in scenariji uporabe različnih tipov termočlenov so naslednji: 3) Pozitivni baker termočlenov tipa T ima slabo odpornost proti oksidaciji pri visokih temperaturah, zato je zgornja meja njihove temperature uporabe omejena. Na podlagi zgornjih tehničnih parametrov je mogoče približno določiti, da je treba za merjenje nizke temperature izbrati termočlen tipa T, za merjenje visoke temperature, kot je temperatura vroče žice, pa termočlen tipa K. Kar zadeva običajne meritve, kot so nekateri preskusi dviga temperature, je uporaba termoelementa tipa J bolj smiselna.
